Motnja pozornosti
Vzroki težav s pozornostjo, impulzivnostjo in pretirano nemirnostjo so lahko različni: izrazita tesnoba (anksioznost), disleksija, nesoglasja in konflikti v družini, vedenjske težave ali celo intelektualna nadarjenost. Po nekaterih statistikah naj pri 4 od 10 otrok naj bi v ozadju vzroka teh težav bila nevrološkega izvora. Motnja pozornosti lahko ravno tako nastopa v kombinaciji z drugimi motnjami. Največkrat se pojavlja v kombinaciji z hiperaktivnostjo, disleksijo.
Slabša pozornost ima največji vpliv na težave pri:
poslušanju in pomnjenju informacij;
zadrževanju in usmerjanju pozornosti (osredotočenost, vztrajanje);
dokončanju nalog;
pri prehajanju (npr. z ene na drugo temo, dejavnost, nalogo);
organizaciji informacij, dejavnosti, nalog;
izpolnjevanju zadolžitev (npr. izgubljanje stvari, pozabljanje nalog ipd.)
težko se osredotoči na detajle, zaradi nepazljivosti so pogoste napake pri šolskem delu
pogosto se zdi, da ne sliši kaj mu govorimopogosto ga motijo zunanji dražljaji
Teh veščin otrok z motnjo pozornosti ni sposoben uskladiti, zato ima mnogokrat težave v šoli in doma. Vendar za te težave ni kriv otrok sam, ker niso rezultat lenobe in razvajenosti, ampak so rezultat njegove motnje, s katero se je že rodil.
Motijo ga dražljaji iz okolice ali njegove notranje misli. Pogosto začne z večjimi aktivnostmi, kot jih pa konča. Hitro se tudi začne dolgočasiti.
Čeprav je otrok z motnjo pozornosti in koncentracije nepozoren, je v situacijah, ki so povezane z njegovim interesom, sposoben boljše pozornosti. Dalj časa je lahko tudi pozoren pri novih in neobičajnih stvareh.
Za otroke z motnjo pozornosti in koncentracije je bistvenega pomena, da imajo organiziran prostor, v katerem delajo, s čim manj distraktorji. Dobro je tudi, da imajo nek določen ritem in organizacijo dela skozi dan.
